Knjižnično gradivo kroži in se seli iz rok v roke. Poleg posledic normalne rabe na gradivu večkrat opazimo tudi namerne in nenamerne poškodbe, ki so posledica neprimerne rabe. Gradivo je umazano, podčrtano, natrgano, polito, zavihano, odstranjene so oznake lastništva, odtrgane ali poškodovane so knjižnične nalepke.

Da bi gradivo čim dlje služilo čim širšemu krogu uporabnikov, je zaželeno, da se s knjižničnim gradivom ravna skrbno in se ne izpostavlja neprimernim okoliščinam.

V primeru, da se v knjižnici prejme poškodovano ali nepopolno gradivo, je treba na to opozoriti. Knjižničarji so dolžni poškodbe popisati.

Če se gradivo izgubi, založi, poškoduje, ukrade, se treba o načinu reševanja čim prej dogovoriti s knjižničarko. Dogovoriti se je treba za primerno nadomestilo in časovni okvir reševanja. Gradivo se bodisi denarno ovrednotim in se zanj poišče primerno nadomestilo. Vrednosti izgubljenega ali uničenega gradiva se po ceniku dodajo ocenjeni stroški obdelave in opreme gradiva.

Če se ob vračilu gradiva ugotovi, da je bila nalepka s črtno kodo ali RFID nalepka na gradivu namerno uničena, se zaračuna uporabniku odškodnino po veljavnem ceniku.

Nadomestilo za izgubljeno oz. uničeno gradivo

Izgubljeno ali uničeno gradivo mora uporabnik nadomestiti z enakim novim gradivom. Če tega ne stori v enem mesecu, knjižnica zaračuna odškodnino v višini nabavne vrednosti gradiva. Za gradivo, za katerega knjižnica nima podatka o vrednosti, ali je le-to starejše od 10 let, zaračuna odškodnino po veljavnem ceniku.