Predavanje o disleksiji prof. dr.  Ane Krajnc
MOŽGANI SO STRAŠNO VESOLJE

Tokratni ponedeljkov večer je bil namenjen nevrološkemu stanju, ki nosi ime disleksija, in razumevanju tega, kaj disleksija sploh je. Predavateljica  prof. dr. Ana Krajnc nam je na zanimiv in predvsem razumljiv način predstavila delovanje možganov dislektika. V našem okolju zagotovo ni lahko biti dislektik, saj prevladuje precej predsodkov. Na splošno jo poznamo le kot težavo pri branju in pisanju.

Disleksija torej ni bolezen, ni napaka ali celo invalidnost. Je način delovanja živčevja, je drugačnost. Vsak človek ima drugačne možgane in ti delujejo na poseben način. Pri dislektikih je močnejša desna stran možganov, ki pa je tudi stran čustev. Posledica tega je, da dislektiki svet dojemajo celostno, večstransko, kompleksno z divergentnim mišljenjem in se zelo težko prilagodijo linearnemu načinu učenja, v zaporedjih, kot se ga učimo v šoli ali na način, na kakršnega je naravnana naša družba. Predavateljica je izpostavila nekaj vsakodnevnih ovir, kot so zavezovanje čevljev, dnevi v tednu,  ura, abeceda, branje, pisanje in še bi lahko naštevali. Torej na težave pri vsem, kar je linearno in v zaporedju.

Po drugi strani pa je predavateljica poudarila, da pri dislektikih izstopajo mnogi talenti na področju ustvarjalnosti, kar naprej se jim porajajo nove ideje, imajo izreden posluh (seveda jim ne smemo kazati not), izstopajo na likovnem področju, imajo talent za oblikovanje strategij, matematiko, so odlični prevajalci in še kaj. Zaradi neprestanega porajanja novih idej so samoiniciativni in inovatorji. Ker ne znajo razložiti, zakaj, argumentirati, pogosto delujejo trmasto.

Pogosto imajo otroci z disleksijo v šoli slab uspeh, a so kot odrasli uspešni in sposobni na veliko področjih.