Pater Karel Gržan je v polni čitalnici knjižnice ljudi nagovarjal, da je potrebno misliti s svojo glavo. Nagovarjal je z razmišljanji o ekonomiji, šolskem sistemu,  o sprejemanju oz. o potiskanju starejših ob rob. Za konec pa je gost povedal nekaj anekdot iz svojega življenja, ki so čitalnico napolnile s smehom. Anekdote so zbrane v knjigi Jaz, Čarli Čeplin.

Po vzoru Martina Luthra, ki je pred 500 leti spisal 95 tez zaradi nevzdržnih razmer v Cerkvi, pater Karel Gržan v svoji najnovejši knjigi opozarja na nevzdržnost v današnji družbi.

Na predavanju je odpiral in ponujal v razmislek vprašanja o krivični in neetični ureditvi sveta, v katerem živimo, o manipulacijah, ki nas delijo in potiskajo v medsebojne spopade, o lokalnem in globalnem terorizmu, o politikih, ki niso sposobni soglasja, ampak le ustvarjajo nasprotja v družbi. Pa o največji globalni prevari današnjega časa, ekonomiji, ki to ni, saj povzroča vedno večji prepad med peščico bogatih in večino revnih.

Pater Karel Gržan se je s kritiko dotaknil trenutnega šolskega sistema, da je potreben temeljite prenove. Poudaril je, da če je pedagogika res pedagoška, kar naj bi v pomenu besede tudi bila, to najprej pomeni: prepoznati posameznika v njegovi nadarjenosti, ga v njej potrditi ter spodbuditi k razvoju in uporabi v dopolnjujočem družbenem sožitju. Prav tako je treba prepoznati posameznikova šibka področja, v katerih ga bo treba tudi sprejeti. Ob tem pa poudaril, da je vsak otrok, zlat otrok.