Otroci iz vrtca na Tinju so nam  pričarali cvetoče poletje.

Razstavo si lahko ogledate v naši knjižnici na Tinju.

»Lepo je zgoraj stati, spomine v srcu brati«

Avtorica razstave, Barbara Frešer, nas skozi razstavo popelje skozi vseh 100 let, ki jih je prehodilo Planinsko društvo Slovenska Bistrica skupaj s svojimi člani. Razstava je razdeljena na več poglavij. Tako nas v Pionirski knjižnici pričakata planinec in planinka, ki prikazujeta opremo planinca nekoč in danes. Na stenah pa je predstavljen planinski podmladek Ciciban planinec, kjer sodelujejo 2. OŠ Slovenska Bistrica, OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec , Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica ter Vrtec Črešnjevec in Leskovec.

Ob fotografijah planinskega cvetja se povzpnemo v prvo nadstropje Slovenjebistriške knjižnice, kjer je razstava razdeljena na deset sklopov. V sklopu Prostovoljno delo je predstavljeno delo, ki ga planinci opravljajo na planinskih poteh, od markacij do brunčanja poti do Črnega jezera. Poseben sklop je Zgodovina društva, nadvse uspešna zgodovina društva, ki se je začela pisati leta 1922. Posebno poglavje je namenjeno Ivani (Leskovar), ki je pred 30. leti zastavila projekt Ciciban planinec, in Marjeti (Resnik), ki je znala najmlajše pritegniti v svet pohodništva. Predstavljeni so Fosili, Vodstvo skozi čas in fotodokumentirani Množični pohodi ter Planinski tabori, tabori mladinskega odseka. Posebno poglavje je namenjeno tudi Ludviku Javerniku – Luki, ki je bil učitelj na Tinju, Šmartnem na Pohorju in v Slovenski Bistrici, kot planinec pa je navduševal s svojim neizmernim botaničnim znanjem. Sklop Razgledi nas s fotografijami popelje na vrhove slovenskih vršacev. Poseben sklop je še Alpinistični odsek, ki so ga ustanovili bratje Uršič, Hinko Moravs in Jožko Frangež, odsek, ki je leta 1952 doživel tragično nesrečo v Špiku.

V vitrinah pa so predstavljeni predmeti iz sveta planinstva. V zadnji vitrini so tudi cepin, dereze, dnevnik in knjiga pesmi Ivana Uršiča-Vanča, ki je leta 1952 s soplezalci tragično preminil v steni Špika.

Pregledna razstava nas popelje od prvih zametkov društva, od prostovoljstva in zanesenjakarstva, vseskozi pa z odgovornim delom do ljudi in narave. Razstava, ki nam skozi prehojeno stoletno pot prikaže lepote slovenskega planinskega sveta.

Razstava je v Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica na ogled do sredine avgusta.

Natalija Stegne

Razstava ročnih del Centra za starejše Metulj iz Slovenske Bistrice

V vitrinah osrednje knjižnice razstavlja skupina ročnodelk, ki jo sestavljajo Marija, Štefka, Ida, Cvetka, Milica, Greta, Milena, Ida, Elza, Cvetka in Tilka. Ročnodelke si ob druženju v Metulju izmenjujejo znanja in druga drugo učijo novih tehnik.

Predstavljeni izdelki so izdelani v zelo različnih tehnikah. Razstavljene so rože iz perlic, krep papirja, nogavic in kvačkane rože. Na ogled so tudi vezene voščilnice in voščilnice s tehniko pick point. Razstavljeni prtički so kvačkani, vezeni ali narejeni s tehniko rešelje. Vitrine krasijo tudi kvačkani lončki in košarice za rože, pletene butare iz sivke. Celotno razstavo pa krasi bogat gorenjski nagelj iz krep papirja.

Razstava je nastala v okviru Tedna vseživljenjskega učenja 2022 in je na ogled do konca meseca maja.

Natalija Stegne

V Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica si lahko v mesecu maju ogledate novo slikarsko razstavo. V različnih likovnih tehnikah so na ogled dela Karmen Zaletel Potočnik, ki so nastala v času njenega dvoletnega magistrskega študija na Šoli za risanje in slikanje – Arthouse.

Umetnica zase pravi, da čeprav se je s slikanjem začela ukvarjati razmeroma pozno, so bile povezave med njo in umetnostjo vzpostavljene že v njenem zgodnjem otroštvu: »Živela sem namreč v neposredni bližini Narodne galerije v Ljubljani (kjer sem tudi rojena) in jo s starši ali kako drugače večkrat obiskala. Podobe, ki sem jih opazovala na platnih, so me očarale in navdihnile moj domišljijski svet, ob tem pa sem občudujoče in s strahospoštovanjem razmišljala o ljudeh, ki so si upali svoje zgodbe povedati na magičen način. Kljub drugačnim željam sem za začetek svoje poklicne poti izbrala predšolsko vzgojo. V štiriindvajsetih letih opravljanja odgovornega in izjemno pomembnega dela vzgojiteljice mi izzivov vsekakor ni primanjkovalo. Ko so se določeni dogodki prepletli, je prišel čas, da se spopadem z notranjimi strahovi in se podam na to dolgo želeno slikarsko pot. Umetnost razumem kot strast, čarobnost in možnost za ustvarjalnost. Omogoča mi vzpostavljanje dialoga s samo seboj in/ali širšim družbenim okoljem. Predstavlja jezik, s katerim se lahko izražam, in mi daje glas, ki najde poslušalca. Likovni svet je čudovita meditacija in terapija na poti do svetlobe, do sebe.«

Razstava je v prostorih knjižnice na ogled do 31. maja 2022.

Natalija Stegne