Knjižnica Josipa Vošnjaka

Knjižničarstvo v Slovenski Bistrici ima bogato tradicijo. Njegovi začetki segajo v leto 1858, ko je bila ustanovljena prva farna knjižnica. K razvoju bralne kulture na Slovenjebistriškem sta veliko prispevala narodna buditelja Lovro Stepišnik in dr. Josip Vošnjak, po katerem je bila knjižnica leta 1984 poimenovana.

Matična knjižnica občine Slovenska Bistrica je bila ustanovljena 8. februarja 1965 na podlagi odloka št. 021-21/64 Skupščine občine. Razvila se je iz tedanje Ljudske knjižnice Slovenska Bistrica, ki je začela delovati 11. februarja 1946. Ob ustanovitvi je imela knjižnica 3200 enot knjižničnega fonda različnih vsebin, zadnji vpisan bralec je imel številko izkaznice 4729. Knjižnica  je dobila prvega profesionalnega  ravnatelja in prvo zaposleno knjižničarko. Kolekcije knjig je pošiljala knjižnicam kulturno-umetniških društev v devetih krajih v občini. Velik del knjižničnega fonda je pridobivala z darovi posameznikov in organizacij.

Deset let pozneje, 8. februarja 1975, je bila ustanovljena Pionirska knjižnica. Bili so postavljeni trdni temelji sodobne knjižnice, ki je skozi leta postajala vse večja in bogatejša. V vseh teh letih knjižnica opravlja kulturno poslanstvo v najširšem smislu, saj je pritegnila k sodelovanju številne ugledne izvajalce kulturnih prireditev, ki nudijo užitek vedno večjemu številu obiskovalcev.

Leta 1984, ob 150-letnici rojstva narodnega buditelja dr. Josipa Vošnjaka, se je Matična knjižnica preimenovala v Knjižnico Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica, saj je njegovo ime močno povezano s tradicijo in koreninami knjižničarstva v Slovenski Bistrici.

Leta 1997 se je knjižnica priključila enotnemu računalniškemu sistemu COBISS in uvedla računalniško podprto izposojo. Uporabnikom je postal dostopen tudi internet. V tem letu smo k matični knjižnici priključili krajevne knjižnice, ki so delovale v okviru kulturno-umetniških društev. Postale so profesionalne enote knjižnice s profesionalnim knjižničarjem. Vendar so te knjižnice delovale v majhnih in neustreznih prostorih.

Leta 1999 je bila otvoritev nove knjižnice Poljčane v izmeri 95 m2, v osrednji knjižnici v Slovenski Bistrici pa smo pridobili novo čitalnico za odrasle ter pravljično sobo za najmlajše.

Leta 2000 so dobili novo knjižnico krajani Pragerskega, v Studenicah pa smo na pobudo krajanov uredili knjižnico v kulturnem domu. Knjižnično gradivo zanjo so podarile slovenske knjižnice, zato smo jo poimenovali Projekt slovenskih bibliotekarjev. Knjižnica v Studenicah je delovala do leta 2010.

Leta 2001 je bila v domu krajanov na Keblju na Pohorju ustanovljena nova knjižnica.

Marca 2004 se je začela adaptacija in dozidava osrednje Knjižnice Josipa Vošnjaka, ki je bila zaključena leta 2006. V tem času smo se preselili v začasne prostore na Kolodvorski ulici 8, kjer je delovala knjižnica še pred letom 1965.
Tako se je kolo zgodovine obrnilo – potrdili smo povezavo z začetki, tam, kjer smo pognali korenine. Te niso nikoli usahnile.

V letu 2010 smo pridobili še dve krajevni knjižnici, v Makolah in na Tinju.