V Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica je na ogled razstava, poimenovana Dediščina med Pohorjem in Bočem. V prvi vitrini je na ogled glinena posoda za peko potice, ki se je prenašala iz roda v rod. Za glineno posodo velja, da je vsestransko uporabna. V času, ko stremimo nazaj k naravi dobiva spet svoje mesto v kuhinji. Večinoma jo uporabljamo za peko številnih jedi v pečici, na primer mesa, različnih narastkov, gostih enolončnic, seveda pa tudi kruha in potic ter drugega peciva.

V drugi vitrini je petrolejka, ki se je v Evropi pojavila že okoli leta 1860 in za izdelavo steklenih petrolejk so spoprijeli tudi naši pohorski glažutarji. Na podeželju je imelo vse več ljudi prenosne petrolejke, ali pa take, ki so jih obesili na steno. Ponekod so visele tudi s stropa in imele na vrhu senčnik, ki je razpršil svetlobo po prostoru. Z elektrifikacijo mest, trgov in podeželja je petrolejka izgubila boj za obstanek, ostala je le del naše premične kulturne dediščine. Ohranilo se je mnogo posebnih petrolejk, ki so jim rekli »šturmance«.

Nekdaj se je na kmetijah pogosto tudi obutev za družino izdelala kar v priročnih domačih delavnicah. Za opravljanje vsakodnevnih hišnih opravil so bile doma izdelane lesene cokle, in prav te krasijo tretjo vitrino. Za podplate so običajno uporabljali bukov ali javorov les. Podplat je bil v sprednjem delu ukrivljen nekoliko navzgor in oblikovan v konico. Zgornji del cokel je bil običajno usnjen. Za boljši oprijem stopala je bil okrog pete dodan še poseben usnjen trak – opetnik. Folklorna skupina KUD Otona Župančiča Tinje, ki je lansko leto obeležila 30-letnico delovanja, je cokle vpletla v ples. Namreč plesalci, ko so oblečeni v delovna lanena oblačila, imajo obute cokle. Sicer pa na Tinju že vrsto let uspešno deluje Turistično društvo Cokla Tinje.

V zadnji vitrini so na ogled različni turistični prospekti, ki vas popeljejo po poteh med Pohorjem in Bočem. Dobiti jih je možno v Turistično informacijskem centru slovenska Bistrica (TIC-u).

Tekst in foto: Natalija Stegne