Prvi ponedeljek v mesecu decembru je Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica gostila nekdanjega novinarja, pesnika, pisatelja, založnika in računovodjo Jako Tomca. Pogovor je vodila Mojca Plaznik Plavec.

V knjižnici se je Tomc pred nekaj leti že predstavil kot avtor kriminalke 720 utripov srca. Tokrat je predstavil svoje zadnje delo, Stop igra, ki je nekakšno nadaljevanje Maničnega poeta. Njegov opus obsega devet del zelo različnih žanrov. Zadnja tri pa so prevedene tudi v angleščino.

Leta 2010 je izdal Maničnega poeta, v katerem opisuje svoje zdravstvene težave. V lanskem letu pa je izšla njegova druga knjiga s to tematiko, Stop igra s podnaslovom moje življenje z bipolarno motnjo, ki je napisana na laičnemu bralcu razumljiv način. Avtor brez dlake na jeziku spregovori o bipolarni motnji, o bolezni s katero živi in sobiva že kar precej časa. Knjiga je razdeljena na krajša poglavja. Ponekod vsebuje dnevniške zapise, prepise iz njegove zdravniške kartoteke, pisma ali anekdote. Bralcu se avtor skozi besedilo popolnoma odpre, razkrije svojo bolezen v vseh njenih fazah, hkrati pa razgali sebe, svoja občutenja, misli, družino in prijatelje.

Med pogovorom je obiskovalcem zaupal, da so njegov stabilizator računovodsko delo, ki mu omogoča rutino, ki je še kako zelo pomembna, in družina, predvsem partnerka ter sin Oskar.

Ob koncu druženja so obiskovalci s pridom izkoristili ponujeno priložnost in avtorju zastavili vprašanja ali pa z njim delili svoje razmišljane. Stop igra je knjiga, polna vzponov in padcev, knjiga, ki bi jo moral prebrati vsak – z bipolarno motnjo ali brez nje.

(Tanja Jakolič)

Psihoterapevt Ljubo Poles je predavanje začel z zanimivo indijansko zgodbo. Dedek pripoveduje vnuku o hudobnem in dobrem volku. Na koncu vnuk vpraša dedka, kateri volk pa zmaga. Dedek odgovori, da tisti, ki ga hraniš.

Avtor razlaga, da ima vsak posameznik svoj odtis, ki ga prispeva v odnosu. Človek ima 5 stebrov identitete (telesnost, socialno mrežo, delo in dosežke, materialno varnost in področje vrednot), ki imajo pomembno vlogo pri kvaliteti odnosov.

Predstavil nam je delo dr. Hrvoja Handla, ki je raziskoval motnje hranjenja pri moških. Ta tema je  zanimiva, saj vzroki posledic, ki jih trpijo ti moški, izhajajo že iz otroštva. Fantkom se je govorilo, da ne smejo jokati, ne smejo pokazati svojih čustev. Danes pa se zavedamo, da so lastna čustva zelo pomembna v življenju in jih ne smemo zatirati.

Predavatelj je tudi poudaril dejstvo, da je internet za medsebojne odnose prinesel veliko slabega. Dandanes opažamo družbo na kavi, kjer vsi gledajo v telefone. Prav tako so se pojavili influencerji ali vplivneži, ki prikazujejo sebe v najboljši luči in se ne zavedajo, kako lahko s svojimi objavami negativno vplivajo na druge.

Povedal nam je, da medsebojni odnosi pomenijo v bistvu srečanje več svetov, zato se moramo zavedati drugačnosti in biti pripravljeni to drugačnost tudi sprejemati. Pomembno je, da pri sebi podpiramo pozitivne navade, ki pozitivno vplivajo na odnose, kot so podpiranje, opogumljanje, odprto poslušanje, sprejemanje, zaupanje in spoštovanje.

Predavatelj se je dotaknil tudi empatije in sočutja, ki sta zelo pomembna pri odnosih. Razlaga, da je empatija v bistvu možnost vživljanja v drugega in je nujna za preživetje.

Dal nam je tudi izziv, in sicer da se poskusimo do tujcev vesti kot do  svojih bližnjih, da jim pomagamo, smo prijazni, in to brez predsodkov. Zvečer pa poskusimo ozavestiti svoje občutke, ali se zaradi tega počutimo bolje, slabše.

Več o tej temi si lahko preberete v knjigah avtorja Piera Ferruccija, ki jih priporoča predavatelj.

Tadeja Skrbinek

O njeni drugi knjigi z naslovom Potujoči utrinki se je z avtorico pogovarjal Stane Kocutar. V dobri uri sta razkrila drobne skrivnosti knjižnice na kolesih. Avtorica je obiskovalcem zaupala nekaj zgodb, nekatere med njimi so bile prav ganljive, druge so dnevno čitalnico napolnile z gromkim smehom. Sama pravi, da imajo potujoči knjižničarji DNK v obliki pnevmatike, po žilah pa se jim pretaka nafta.

Vsekakor vredno branja!

mpp

Z VSAKIM BRANJEM SE KNJIGA PONOVNO RODI

Jesen je pred vrati in v knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica se je pričela nova sezona prireditev, ki jo je zaznamoval literarni večer s pesnikom, pisateljem, dramatikom in scenaristom Ferijem Lainščkom. Prireditev je potekala v ponedeljek, 2. oktobra 2023, v čitalnici knjižnice, ki je bila skoraj premajhna za vse obiskovalce, ki so z navdušenjem spremljali vsako besedo iz ust pisatelja, ki mu je uspelo ustvariti nekaj najodmevnejših slovenskih romanov.

Avtor pravi, da je zelo ponosen na vse prejete literarne nagrade in da se z vsako vse začne na novo. Najbolj je ponosen na Prešernovo nagrado 2021 za življenjsko delo, s katero se počuti osvobojenega. Napisal je več kot sto književnih del, ki jih zaznamuje prekmurska pokrajina in njeni ljudje. Zaslovel je z romani za odrasle in poezijo.

V pesniške vode se je podal že v rosnih otroških letih, ko je napisal prve krajše verze in se zaljubil v dekle, s katero si življenjske izkušnje delita še danes. Kot pesnik je zaslovel z romanom Peronarji, ki je nastal v času študija novinarstva in je bil povod, da se je dokončno odločil, da želi postati pisatelj.

Pravi, da je pisanje knjige poseben ustvarjalni postopek. Literarne osebe so zanj duhovna bitja, ki jih mora pred nastankom knjige dodobra spoznati, da je pisanje lahko kot potovanje z njimi.

Del večera je bil namenjen predstavitvi odmevnih romanov Kurji pastir in Petelinje jajce, ki sta nastala kot avtorjeva biografija. Zaradi pomanjkanja spominov na otroštvo se je pri nastajanju zgodbe zatekel k uporabi posebne metode vračanja v preteklost. Pravi, da je pisal zaradi sebe in ni pričakoval takšnega uspeha. Zanimalo ga je, kaj ljudi tako pritegne ter spoznal, da se ob branju  vračajo v svoje otroštvo in ga podoživijo.

Ob pisanju Petelinjega jajca je spomin trčil v čudoviti čas magičnosti vaškega okolja, ko so vaščani še verjeli v čarobnost in obenem se je zavedal strahovite revščine svojega otroštva. Poudaril je, da se z vsakim branjem knjiga ponovno rodi, saj si jo vsak interpretira po svoje. Izdal je še, da je v nastajanju tretji del, ki ga bralci že nestrpno pričakujejo.  

Za konec je povedal, da ga osrečuje, da je ohranil otroka v sebi in je hvaležen, da je doživel čas umetne inteligence, ki jo trenutno z veseljem raziskuje.

Večer je bil lep povod v novo sezono prireditev v knjižnici, ki se je zaključil v prijetnem druženju in klepetu s pisateljem.

Janja Pepelnak