V ponedeljek, 24. 4. 2023, je v knjižnici predavala intuitivna empatinja in medij Manica Žmauc, avtorica knjige Libra.

Manica Žmauc je diplomirala iz pedagogike in sociologije ter po podiplomskem študiju svoje raziskovanje posvetila izobraževanju odraslih. Kot samostojna svetovalka tako že skoraj tri desetletja pripravlja in izvaja izobraževalne, svetovalne ter terapevtske programe za laično in strokovno javnost.

Predstavila je knjigo Libra, pripoved o duši in za dušo, ki spodbuja k osebnostni rasti in odpira vrata zavedanja, ter pojasnila, zakaj je ljubeče sprejemanje samega sebe najpomembnejša stvar v življenju. Pri iskanju ljubečega stika s seboj je cilj postati celosten posameznik, saj je le-ta temelj telesnega in duševnega zdravja. V procesu sprejemanja posameznik ovrednoti preteklost, vidi sedanjost in na podlagi tega lahko naredi spremembe, odločitve in preseže ovire, ki onemogočajo način življenja, ki si ga želi. Manica Žmauc pravi, da je njeno poslanstvo pomagati ljudem, da zaživijo pristno, radostno in ozaveščeno življenje.

Predavateljičino vodilo je: "Živeti ozaveščeno, iz notranje modrosti, z radostjo, zaupanjem in vizijo, v ljubečem odnosu do sebe in v harmoniji z drugimi, stati v svoji moči v izzivih in priložnostih, uživati življenje po svoje, na polno."

(Tanja Jakolič)

V ponedeljek, 17. 4. 2023, se je na oddelku pionirske knjižnice odvijala predstavitev knjige Iskrice iz Slovenske Bistrice avtorja Nikolaja Murka. Pogovorni večer je na atraktiven in zabaven način vodila Natalija Šarman Ferlež.

Nikolaj Murko zase pravi, da je Bistričan, čeprav že nekaj časa ne živi in dela v Slovenski Bistrici. Je tudi Ptujčan ter ravno tako Mariborčan ali, če hočete, Štajer'c. Dejstvo je, da je gostinec po duši in srcu, vodja, odličen kuhar, organizator pogovornih večerov, prireditev. Knjigo Iskrice iz Slovenske Bistrice sestavljajo iskrice, zgodbe in prigode, ki so pogosto hudomušne, včasih pa nekoliko bolj sive, ne tako smešne, in so v knjigi razdeljene v dva dela. V prvem delu je pregled časa in dela vse od Murkovega prihoda v Slovensko Bistrico od leta 1974 naprej, ko je prišel v največje bistriško podjetje, pa vse do upokojitve. V drugem delu so opisani Bistriški večeri, ki jih je organiziral, povzetki, razmišljanja gostov in obiskovalcev le- -teh.

Med pogovorom z avtorjem je obiskovalce v nostalgične spomine na različna druženja z odlično glasbo popeljal trio, ki so ga sestavljali Anja Kolarič, Beno Kolarič in Robert Šarman. Prav tako je vse navzoče s skrbno izbranimi in prebranimi iskricami razveseljevala Danica Godec.

Tiha želja napisati in izdati knjigo je v njem tlela že kar nekaj let in nekaj dni nazaj se je ta želja tudi uresničila. Avtor pravi: »Izdelek je tu in naj se imenuje, kakorkoli že: brošura, novela, knjiga … meni je prinesel zadovoljstvo.«
(Tanja Jakolič)

23. april, svetovni dan knjige in avtorskih pravic, ki ga pogosto spremlja tudi mednarodni projekt Noč knjige, so v Knjižnici Josipa Vošnjaka obeležili že v petek, 21. aprila. Gost večera je bil pisatelj in glavni urednik založbe Litera, Bistričan Orlando Uršič, ki je obiskovalcem predstavil svojo zadnjo knjigo Krušni oče. Pogovor s pisateljem je vodila Mojca Plaznik Plavec.

Prva tri avtorjeva dela (Gosposka, mater si ozka, Tadejev dež ter Sadovnjak) so bila osebno naravnana in so obravnavala avtorjevo težko otroštvo in burno mladost. V najnovejšem zgodovinskem romanu, literarni biografiji Krušni oče pa pobliže spoznamo tragične usode ljudi, jezikovno razdvojenost v Mariboru pred drugo svetovno vojno in med njo, nenehen boj med Slovenci in Nemci, tedanjo družbeno realnost. V ospredju je industrialec in filantrop Josip Hutter z družino, znan po svoji človečnosti in empatičnosti, ki je po drugi svetovni vojni doživel žalosten konec. Njegovo razvejano nesrečno usodo se je avtorju zdelo vredno iztrgati iz pozabe.

Orlandu Uršiču je uspelo, da bralec v Krušnem očetu začuti način govora, čutenja, obnašanja in dejavnosti glavnega protagonista in njegovih bližnjih, njihovo neverjetno povezanost in toplino. Med raziskovanjem in razgovori za pisanje knjige je avtor naletel na ogromno informacij in pisem, med katerimi se je trudil narediti zanimivo selekcijo in jih vplesti v roman, kar ni bilo enostavno. »Je neka strast, ki te odnese,« pravi Orlando Uršič.  »V delo daš samega sebe in veliko empatije, tega danes skoraj ni več. Začutiš tragično zgodbo, ki ji skoraj ne moreš verjeti.«

Roman Krušni oče je poetičen in nekatere kritike to celo moti. Orlando Uršič ima odgovor na to: »Mene na koncu koncev zanimajo bralci in njihovo mnenje.«
(Saša Šega Crnič))

V sredo, 12. aprila, je bilo v Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica zanimivo potopisno predavanje. Obiskovalcem se je predstavil neuničljiv Slovenec – kolesarski avanturist, ki je s svojim kolesom prebrodil že ves svet, Aleš Juvanc. Popotniško raziskovanje je začel pri rosnih 14 letih.

V zadnji kolesarski avanturi je prekolesaril pet držav Latinske Amerike. Pot ga je vodila od Argentine, Brazilije, Paragvaja, Bolivije in Peruja. Prekolesaril je 5.047 km v času od 17. oktobra do 18. decembra 2019.

Pot je začel v Buenos Airesu v Argentini, kjer se je srečal s sorodniki, obiskal slovenskega veleposlanika, se udeležil maše argentinskih Slovencev. Na meji z Brazilijo si je ogledal čudovite slapove Iguazu, v Paragvaju obiskal finale nogometne tekme južnoameriškega pokala, v Boliviji premagoval visoke prelaze (3 x 4000 metrov nadmorske višine) in v Andih okusil dihalne težave. Obiskal je tudi najviše ležeče plovno jezero na svetu (Titicaca, 3809 m), ki pa je tudi največje sladkovodno jezero Južne Amerike. Pot je Aleš Juvanc zaključil v Limi v Peruju.

Na svojih kolesarskih avanturah najraje spi pod milim nebom v spalni vreči, skozi mesta pa najraje  kolesari ponoči, saj občuduje luči, ki mestom dajejo poseben čar.

Ni ga izdalo kolo niti telo.

''Veliko je velikih mest, a nobeno ni tako veliko, da bi se izgubil v njem.''  (Aleš Juvanc)

(Darja Plavčak)