Igor Vitrih, roj.15.09.1985 v Slovenj Gradcu, po poklicu pedagog, prof. likovne umetnosti in pthv, je nenehno vpet v ustvarjanje. Poklicno razvija ustvarjalnost osnovnošolske mladine, ki jo poučuje, prav tako pa tudi skozi samostojno pot, z iskanjem ustvarjalnih izraznih možnosti znotraj svojih razstav, ki jih prireja. Navdušuje se nad različnimi področji oblikovanja, nad modelarstvom, digitalnim 3d modeliranjem, skratka nad vsem, kar se prepleta z njegovim poklicnim delom. Prireja tudi ustvarjalne delavnice za otroke ter natečaje doma in v tujini.

O razstavi

Likovna dela se nanašajo na področje računalniške grafike, novega ustvarjalnega medija, s katerim se avtor tudi ukvarja. Gre za sodobno tehniko grafičnega oblikovanja s pomočjo računalnika, kjer se avtor prav tako srečuje s prepletom različnih likovnih problemov.

4. januar 1834, Šoštanj – 21. oktober 1911, Visole

Josip Vošnjak se je rodil 4. januarja 1834 v Šoštanju. Oče je bil obrtnik usnjar, kar je omogočalo varno življenje velike družine, mati pa gospodinja, o kateri je nekje zapisal: »Bila je kratko rečeno najuglednejša gospodinja in najmilejša mati svojim šestih otrokom.« Šolska pot ga je iz Šoštanja popeljala preko Celja in Gradca na Dunaj, kjer se je leta 1852 vpisal na medicinsko fakulteto in 1. marca 1858 končal študij medicine. Zdravniški poklic je opravljal v več krajih, tudi v Slovenski Bistrici.

Politično se je angažiral na številnih področjih, bil je poslanec v štajerskem deželnem zboru, dunajskem državnem zboru in kranjskem deželnem zboru. Po seznanitvi z najbolj znanimi slovenskimi narodnjaki, je začel pisati za Bleiweisove Kmetijske in rokodelske novice. Pisal je politične programe in bil organizator shodov. Vseskozi pa si je prizadeval za Zedinjeno Slovenijo in aktivno sodeloval pri organizaciji taborov v Ljutomeru, Žalcu, Vižmarjih.

V času bivanja in službovanja v Slovenski Bistrici je spoznal Lovra Stepišnik, ki je zbiral slovenske knjige, jih s košem nosil od hiše do hiše in jih posojal preprostim ljudem. Stepišnik je s tem preprostim in nadvse pomembnim dejanjem postal prvi potujoči knjižničar. Lovro Stepišnik je bil s strani Vošnjaka deležen vse potrebne podpore pri nastajanju knjižnice. Tako je Lovro Stepišnik ob pomoči Josipa Vošnjaka leta 1863 ustanovil v svojem »Zidarskem mlinu« na Zgornji Ložnici »Bralno društvo pod Pohorjem« s slovensko knjižnico »Slovenska Bukvarnica«.

Dr. Vošnjak se je v svojem buditeljskem delu zavedal, da je temelj in opora vsakega naroda kmečko ljudstvo, ki ga je treba zbujati iz stoletnega spanja in ga narediti narodno zavednega.

Leta 1895 je prenehal s političnim delovanjem in se preselil na Visole nad Slovensko Bistrico, kjer se je posvetil vinogradništvu in pisateljevanju. Umrl je 21. oktobra 1911, pokopan je na pokopališču za Zgornji Ložnici. Na hiši, kjer je živel, je spominska tabla za napisom: »V tej hiši je jesen svojega življenja preživel slovenski pisatelj in narodni buditelj dr. Josip Vošnjak.«

Dr. Josip Vošnjak je kot zdravnik pisal poljudnoznanstvene spise (Kolera, Dolgost človeškega življenja), poznamo ga kot avtorja rodoljubno-političnih besedil in družbeno-gospodarskih spisov.

Leta 1867 je objavil v samozaložbi brošuro Slovenci, kaj čemo? V njej je pisal, da bi se naj vsi Slovenci združili v eno narodno slovensko skupino, z enim deželnim zborom in eno vlado.

Dr. Josip Vošnjak je bil tudi slovenski pisatelj. Njegov najznačilnejši je roman Pobratimi, spisal je tudi večje število novel in ljudskih povesti, za izobražence pa dramo o slovenskem rodoljubu Tomanu Doktor Dragan. Napisal je še dramo Lepa Vida in nekaj komedij (Svoji k svojim, Ministrovo pismo). V svojem času je bil kot pripovednik cenjen, saj je bil tudi predsednik slovenskega pisateljskega društva.

Slovenjebistriška knjižnica nosi njegovo ime od leta 1984. Tega leta so v Slovenski Bistrici potekali Vošnjakovi dnevi s številnimi prireditvami. V sklopu teh prireditev se je Matična knjižnica občine Slovenska Bistrica preimenovala v Knjižnico Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica. Sicer je knjižnica nosila Vošnjakovo ime že leta 1908, ko je bila ustanovljena Dr. Jos. Vošnjakova ljudska knjižnica v Slovenski Bistrici.

Elko Borko, upokojeni mariborski zdravnik, članek z naslovom Dr. Josip Vošnjak – zdravnik, pisatelj in narodni buditelj zaključi z besedami: »Dr. Josip Vošnjak, borec za Zedinjeno Slovenijo, ostaja tudi 100 let po smrti vzor nesebičnega domoljubja, kar je tudi danes izjemna vrednota.«

 Razstava o dr. Josipu Vošnjaku je na ogled v vitrinah osrednje knjižnice v Slovenski Bistrici.

Natalija Stegne

Pri mušnici rdeči mlad škratek sloni.
Le kaj premišljuje, le kaj ga teži?

Razstava v Knjižnici Tinje:
ustvarjali so otroci iz vrtca z vzgojiteljico Polono

Pravljice skozi letne čase

Razstava tradicionalno slikanih ilustracij lokalne avtorice Hane Nekrep m. inž. arhi. je nastala kot navdih pravljic slovenskega prostora. Skozi letne čase si sledijo pravljični in etnološki liki kot so kurenti, vile, parkelji, čarovnice in podobna pravljična bitja. Za nekatere morda strašni liki, so naslikani na zabaven in ljubek način. Dela so v večini slikana z barvnimi tuši (prevladujejo rdeča, oranžna in zelena barva), druga so kombinirana tehnika tuš, akvareli, svinčnik, barvice in tempera barve.

Slikanje je njena strast, način izražanja globokih čustev in sprostitev. Zase pravi, da jo je življenje popeljalo na srečanja z mnogimi oblikami umetnosti, kot so arhitektura, glasba, balet, fotografija, pisanje pesmi in risanje. Prav slednje je zanjo najboljša sprostitev, kajti užitek ji je preliti notranji svet na papir in ga deliti z drugimi. Pravi, da: «Ustvarjam v spomin na bratca Bora. Spomini nanj in na najino otroštvo so najlepši, hrepenenje daje zagon mojemu ustvarjanju.«

Hana Nekrep, mag. ing. arhitekture in ilustratorka, rojena leta 1991, prihaja iz Pragerskega. Leta 2018 je z odliko magistrirala na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Sledila je zaposlitev v priznanem arhitekturnem biroju v Stuttgartu. Tam sedaj že stoji nekaj objektov, pri katerih je kot projektantka aktivno sodelovala.

Trenutno dela doktorat iz arhitekture na TU Wien tehnični fakulteti na Dunaju, saj je njena želja živeti v Sloveniji in delovati tako na arhitekturnem, ilustratorskem in univerzitetnem nivoju kot profesorica ter raziskovalka.

Razstava je na ogled do 28. oktobra 2022.