Zaživela Knjižnica semen v Slovenski Bistrici

Knjižnica semen je eden od načinov ohranjanja biotske pestrosti kulturnih rastlin, ki temelji na brezplačni izmenjavi semen. Glavno vodilo je promocija biotske raznovrstnosti, lokalne pridelave hrane, samooskrbe ter vrnitev semen v roke pridelovalcev. Splošne knjižnice ponujajo vedno več inovativnih dejavnosti in z umeščenostjo knjižnic semen vanje izpostavljajo izobraževalno funkcijo, vzpodbujajo posameznike k aktivnemu delovanju v svoji skupnosti ter prispevajo k ohranitvi kulturne in naravne dediščine, kar semena zagotovo so.

Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica je pristopila k projektu Knjižnica semen, katerega nosilka je Goriška knjižnica Franceta Bevka. V marcu smo pozivali k zbiranju domačih semen in odziv je bil zelo uspešen. Pridobili smo pestro paleto različnih semen, ki smo jih skrbno zložili v vrečice ter vnesli v bazo semen. Knjižnica je zaživela v četrtek, 28. 3. 2024, z uradno otvoritvijo, ki jo je pospremilo predavanje Ohranimo domača semena, ki sta ga izvedli Katja in Majda Temnik z Zeliščnega vrta in kmetije Majnika, ki s srcem in dušo živita za ohranjanje domačih semen. Predavateljici sta podučili o značilnostih hibridnih in gensko spremenjenih semenih ter poudarili pomen domačih semen za nas in zanamce.

Direktorica knjižnice, Patricija Breznikar, je predstavila delovanje Knjižnice semen ter s podžupanom Občine Slovenska Bistrica, Modestom Motalnom, svečano otvorila knjižnico semen. Zbrani so si z zanimanjem ogledali novo pridobitev in z navdušenjem že izposodili prva semena. Trenutno je v predalih knjižnice 74 vrst semen, napolnjenih v  skoraj 500 vrečic. Knjižnica semen se nahaja v časopisni čitalnici v pritličju knjižnice.

Knjižnica ima v projektu še dva partnerja, Zeliščni vrt in kmetijo Majnika ter Inštitut Se-Me, s katerimi bo organizirala predavanja in delavnice za otroke.

Kako si izposojamo semena v knjižnici semen?

Edini pogoj je članstvo v Knjižnici Josipa Vošnjaka in s člansko številsko se vpišemo v knjižnico semen. Izposoditi si je mogoče tri vrste semena na dan in do deset na sezono. Semena nato posadimo, vzgojimo rastline ter pridobimo nova semena, katerih del vrnemo v knjižnico. Če vzgoja rastlin ni uspešna, navedemo le razlog in s tem je posamezna izposoja zaključena. Knjižnica semen deluje med februarjem in oktobrom.

Na spletni strani knjižnice so podrobnejše informacije ter povezava do zaloge semen, kjer si je mogoče pogledati, katera semena so na voljo.

Več informacij je na voljo na knjižnični spletni strani kjv.si/dejavnosti-in-projekti/knjiznica-semen in pri skrbnicah knjižnice semen Tanji Jakolič (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.) in Janji Pepelnak (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.).

Vabljeni v knjižnico.

Janja Pepelnak

V časopisni čitalnici osrednje knjižnice se je v ponedeljek, 18. 3. 2024, zbralo veliko število obiskovalcev, ki so z zanimanjem poslušali nasvete Miše Pušenjak o načrtovanju in oblikovanju ter kolobarjenju na vrtu.

V mesecu marcu je bila specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline že gostja v Knjižnici Pragersko in Knjižnici Poljčane, kjer je svoja predavanja namenila predvsem pridelovanju zelenjave v spremenjenih klimatskih razmerah. Prisluhniti ji bo mogoče še v Knjižnici Kebelj na predavanju z naslovom Pomoč narave na našem vrtu.

V samem začetku predavanja je Miša Pušenjak poudarila, da bomo morali najprej spremeniti pogled na pridelovanje zelenjave in na samo varstvo rastlin: »Nikoli ne smemo stremeti k čim večjemu številu pridelkov, ampak k temu, da jih imamo morda malo manj in tiste zdrave.« Skrb za rastline in zemljo je nujno potrebna, v kolikor bomo še vedno želeli pridelati dovolj domače zelenjave, saj so vremenski ekstremi vedno pogostejši. Samo zdrava in živa prst je namreč  zagotovilo in pomoč rastlinam, da se v slabših pogojih počutijo bolje. Temelj za dobro vrtnarjenje je najprej skrb za zemljo. Ves čas je predavateljica izpostavljala kolobarjenje na vrtu, ki je osnovno pravilo narave. Če tega ne upoštevamo, izčrpavamo tla, ki niso več prijazna za rastline, ter s tem ponudimo odlične pogoje za širjenje bolezni in škodljivcev. Da pa lahko upoštevamo kolobar, si moramo vsako leto posebej oblikovati in načrtovati vrt. Uspešna in preizkušena metoda pri načrtovanju je zagotovo skrbno narisan vrt, ki ga lahko po potrebi nekoliko spreminjamo, glede na dejansko stanje.

Miša Pušenjak je neizčrpen vir znanja, izkušenj in nasvetov na področju vrtnarjenja. Zato je na koncu predavanja na vsako zastavljeno vprašanje ali dvom skrbno in natančno odgovorila.
(Tanja Jakolič
)

V ponedeljek, 25. marca, smo v naši knjižnici na Keblju gostili priznano strokovnjakinjo s področja zelenjadarstva in okrasnih rastlin, Mišo Pušenjak. Predstavila nam je, kako lahko na naraven način učinkovito poskrbimo za naše pridelke. Med pogovorom smo izmenjale poglede glede sejanja, sajenja in vzgoje rastlin, saj so imele tudi udeleženke predavanja mnogo praktičnih izkušenj s tega področja. Članice AKŽ Kebelj in ostale obiskovalke so nam podarile semena, s katerimi bomo obogatili našo Knjižnico semen.                                                                 
Aleksandra Repnik Merc

V Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica je v ponedeljek, 4. marca 2024, potekalo predavanje Mislim, torej sem. Predavala je Janja Mišič, univ. dipl. psih., zaposlena v Centru za krepitev zdravja v Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica.

Predstavila nam je pomen mišljenja s filozofskega, kognitivnega in sociološkega vidika. Zavedati se moramo, da je mišljenje povezano z ostalimi duševnimi procesi in vedenjem. Poudarila je miselne napake oz. navade, ki se jih moramo izogibati oz. moramo med njimi poiskati nekakšno srednjo pot.

Predavateljica je izvedla tudi dve vaji. S prvo vajo nam je želela pokazati, kako se naše misli spreminjajo glede na podatke, ki jih dobimo. Z drugo vajo pa smo izkusili, kako misli vplivajo na občutke. Pomembno je, da se zavedamo, da misli niso naša realnost, ampak le naše notranje predstave, ki jih o določeni stvari imamo. Žal ne moremo preprečiti, da se negativne misli pojavijo, lahko pa odločamo, katerim bomo posvetili svojo pozornost.

Predavateljica svetuje tehniko 'prizemljitev', ki smo jo na predavanju tudi izkusili, najdete jo lahko na YouTube kanalu pod imenom Prizemljitvena tehnika NIJZ. Če se v življenju soočamo s problemi, je pomembno tudi, da negativno misel analiziramo, tako na koncu dobimo bolj realno misel, ki v nas ne prebudi negativnih občutkov.

Izvedeli smo tudi, kako lahko v svoj um prikličemo več pozitivnih misli. Za to je pomembno naše vedenje. Imeti moramo kontrolo nad doziranjem informacij, tako količinsko kot tudi vsebinsko. Biti moramo hvaležni, prijazni ter sproti reševati probleme.

Tadeja Skrbinek