Osrednjo knjižnico v Slovenski Bistrici je v četrtek, 9. februarja, obiskal slovenski pisatelj Luka Sternad iz Gornje Radgone, ki ustvarja pod psevdonimom Stan Dirdeny. Osnovnošolcem iz 2. osnovne šole je predstavil svojo fantazijsko knjižno zbirko Vagabundi, s katero nas vabi, da se potopimo v svet, poln mistike, fantazije in skrivnostnih pustolovščin, ki nikogar ne bodo pustile ravnodušnega. V knjižni seriji sledimo zgodbam mladih popotnikov, ki so se sredi zime podali na skrivnostne poti, ujete v časovno zanko.

Luka oziroma Stan se je med pogovorom razgovoril o različnih temah. Med drugim je pojasnil, kako je nastal njegov psevdonim, kaj ga je spodbudilo k pisanju njegove prve knjige, kateri so bili njegovi vzorniki, razkril je, kakšni so bili njegovi začetki v poklicu pisatelja, kakšen je njegov glavni namen ustvarjanja, na kratko je opisal glavne junake svojih zgodb, večkrat je izpostavil knjige, ki so ga navdušile nad žanrom fantazije, razkril pa je tudi, o čem bomo lahko brali v njegovih novih dveh knjigah, ki bosta nastali po zaključku knjižne serije Vagabundi.

Stan si želi v knjižnem svetu pustiti pečat, po katerem se ga bodo ljudje spominjali še dolgo po tem, ko njega več ne bo, zato ni nič nenavadnega, da so njegove želje in sanje temu primerno ambiciozne. Pred kratkim je sklenil dogovor z eno izmed slovenskih založb, ki bo celotno serijo Vagabundi grafično prilagodila in odela v novo, bolj svežo in veliko privlačnejšo podobo. Njegova velika želja je knjige prevesti, saj želi bralce osvajati tudi na tujem trgu, hkrati pa sanja tudi o tem, da bi njegove knjige nekoč priredili v televizijsko serijo.

(Doroteja Fric)

Z velikim veseljem smo v Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica na literarnem večeru gostili priljubljenega komika, podcasterja, voditelja, pisatelja in glasbenika Jureta Godlerja. Pogovor je vodil Gregor Zalokar.

Jure Godler se nam je prikupil s številnimi vlogami tako na televiziji, radiu kot tudi na odrih. V zadnjih  nekaj letih pa se je na domačem knjižnem zemljevidu uveljavil še kot odličen pisatelj. Leta 2019 je izdal svoj dramski prvenec Predsednikova norost, tragikomedijo v dveh dejanjih, ki govori o tem, kaj bi se zgodilo, če bi predsednik države postal tako nesposoben, da bi to vplivalo na njegovo vodenje države. Zatem sta v vohunskih avanturah izšli satirični kriminalki Casino Banale in Vohun, ki me je okužil, kjer glavna junaka rešita Slovenijo in nato še Evropo. Štorasta tajna agenta sta v zadnjem, tretjem delu Doktor Nobody na najtežji preizkušnji doslej – rešiti svet in hkrati preživeti.

Vsebine njegovih knjig temeljijo na lastnih, avtorjevih zgodbah, v katerih so odličen slovenski humor, dogodivščine glavnega junaka z rahlo amnezijo, napeto akcijo z aktualnimi domačimi in družbenimi temami. Jure Godler nam je hudomušno zaupal, da v kolikor prepoznamo katerikoli lik, je to zgolj in samo naključje. Rad ima, da se zgodba bralca dotakne, da vsebina ni žanrsko usmerjena samo v eno smer in da ga pri opisu prostora, kjer se zgodba odvija, v mislih preseli prav tja v ta kraj. Zato vedno piše o krajih, kjer je že bil in jih dobro pozna, ter tako na neki način vključi tudi potopis. Pri procesu ustvarjalnega pisanja vedno najprej zapiše osnovno zgodbo z vsebinsko zamislijo, ki je napisana na nekaj straneh in se kasneje razvija, odpira bolj na široko z dialogi, akcijo. Že takoj v začetku nastajanja ve, kam nas zgodba pelje.

Zase pravi, da je človek ritualov, da ga zanimajo stvari iz preteklosti, ki so bile včasih tako zelo popularne in družbeno pomembne. Na primer, kje delajo najboljši martini? Tisti pravi z ginom in olivo.

Zaupal nam je, da že izdani trilogiji sledi vsaj še en del, če ne še kakšen več. Če bodo le glavni junaki preživeli.
(Tanja Jakolič)

Tekst navdahne in črke zaplešejo

Vsako leto v januarju obeležujemo teden pisanja r roko, katerega namen je ozavestiti mlajše in starejše o pomenu pisanja z roko, ga spodbuditi, vzpostaviti družbeno pozitiven odnos do pisanja z roko, poudariti pomen razvoja individualnosti, vplivati na razvoj fine motorike pri mlajših in starejših ter izraziti spoštovanje in naklonjenost, saj je pisanje z roko bolj osebno.

Ob tednu pisanja z roko smo v osrednji knjižnici pripravili predstavitev kaligrafskih pisav, ki so najpogosteje v uporabi. Pisave je na zanimiv in nazoren način predstavila Natalija Resnik, ki se s kaligrafijo ali lepopisjem ukvarja že 22-to leto. Svoje znanje na tečajih rada predaja drugim in poudarja, kako pomembno je, da pisanje z roko ne gre v pozabo, posebej pri mlajši generaciji, kjer igra pomembno vlogo pri razvoju možganskih funkcij. 

Poslušalci so dobili nazoren vpogled v kaligrafijo, saj so izvedeli vse, kar je za pisanje potrebno. Predavateljica je predstavila razvoj pisav, različna kaligrafska pisala in uporabo le-teh, najpogosteje uporabljene pisave, ki se pri kaligrafiji uporabljajo ter raznoliko uporabnost, saj lahko z njimi lepo izpišemo priznanja, pohvale, listine, voščila, lepe misli in še kaj. Predstavitev je popestrila z branjem navdihujočih verzov, saj meni, na nas tekst pogosto navdahne in črke zaplešejo.

Ob koncu je še izpostavila, da je kaligrafija lahko tudi meditacija, saj je treba pri pisanju svoje misli osredotočiti le na pisavo in umirjeno ter počasi voditi pero po papirju.

Janja Pepelnak

Ob koncu delovnega tedna smo v osrednji knjižnici gostili magistro dramskih umetnosti, profesionalno igralko z večletnimi izkušnjami na področju poučevanja igre, Vesno Anđelkovič. Predstavila se nam je z monokomedijo Zorkini pripetljaji.

Vesna Anđelković je magistra znanosti dramskih umetnosti, profesionalna igralka z večletno izkušnjo na področju poučevanja igre. Od leta 2005 živi in dela v Sloveniji kot samozaposlena v kulturi  in opravlja poklic igralke. Prav tako se je predstavila kot režiserka v več gledaliških predstavah. Od leta 2012 izvaja in vodi projekte na področju vzgoje in izobraževanja otrok, predvsem dramske krožke po osnovnih ter gledaliških šolah. Je tudi avtorica Enostavnega priročnika gledališke vzgoje.  Po njenem mnenju je delo pedagoga predvsem ustvariti pogoje, ki omogočajo razvoj talenta in željo po igri. Predvsem si želi pomagati učencem najti svojo odrsko identiteto ter skozi vaje, pogovore in izbor nalog pomagati učencem pri razvoju osebnosti ter individualnega igralskega izraza.

Glavno junakinjo in njene dogodivščine smo v preteklosti že spoznali v prvih dveh monokomedijah z naslovom Ljubezen na leskovački način in Ljubezenski oglas. Brez težav smo se ponovno poistovetili z usodo ženske, večne iskalke ljubezni, z njo delili ljubezenske dogodivščine, polne nepozabnih pogovorov, moško-ženskih nasvetov in zaključkov. Smeh je bil pričakovan in prav tako tudi zagotovljen.
(Tanja Jakolič)