HRANA NAJ BO ZDRAVILO IN ZDRAVILO NAJ BO HRANA (Hipokrat)

V ponedeljek, 12. decembra, smo v Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica prisluhnili zanimivemu predavanju zeliščarke Metke Cesar (v sodelovanju z Društvom zeliščarjev Hermelika) – Kako okrepiti imunski sistem s pomočjo zelišč iz zelene lekarne.

Ob prihodu je obiskovalce za dobrodošlico pričakal domač lovorov sirup, odlična pomoč proti kašlju in vnetemu grlu.

Izvedeli smo marsikaj zanimivega o kuhanju in pitju čaja. Velikokrat ravnamo narobe, ko se med boleznijo nalivamo z njim in ga potem tudi hitro izločimo iz telesa. Čaj je treba piti po požirkih skozi ves dan, nam je pojasnila zeliščarka. Podrobneje nam je predstavila nekaj zdravilnih zelišč (žajbelj, lovor), poseben poudarek je dala uživanju jabolk. Rek 'Eno jabolko na dan prežene zdravnika stran' ni iz trte zvit, dokazano je, da ta preprost in velikokrat prezrt sadež pomirja, sprošča, ugodno vpliva na raven holesterola in krvnega pritiska. Rudolf Breuss je bil celo prepričan, da v družini, službi ali med sosedi nikoli ne bi bilo prepirov, če bi vsak dan, predvsem zvečer, pili čaj iz jabolčnih olupkov. Če nas muči osteoporoza, bomo zase naredili največ s pitjem čebulne juhe, solne kopeli pa pozdravijo marsikatero tudi težjo bolezen.

V bistvu smo sami svoji največji zdravilci, to moč imamo v sebi. Pomembno je, kaj jemo, pijemo, s kom se družimo.

Najpomembnejša za naše zdravje je živa hrana, ki ustvarja rast novih celic. Če le imamo možnost, jo pridelajmo sami ali jo kupimo od lokalnih pridelovalcev in na tržnici. Od žit je priporočljivo uživanje pire in ajde, ki nista gensko spremenjeni, saj si tega 'ne dovolita'. Ob sezonski hrani – pozimi uživajmo čim več kislega zelja in repe – se tudi čim več gibajmo, če le imamo možnost, v gozdu, v katerem bi naj preživeli vsaj eno uro na dan. Tam se bomo naužili naravnih antibiotikov in zdravilnih vibracij gozda. Neverjetno moč pri zdravljenju bolezni psihosomatskega izvora ima tudi breza. Idealno bi bilo, ko bi lahko uživali pod njo vsaj uro na dan. Prevečkrat pozabljamo, da imajo rastline, ki rastejo v naši bližini, neverjetno moč.

Nikoli ne bi pomislili na to, da poleg vseh stresnih dejavnikov tudi nekvalitetna glasba ruši imunski sistem. Raje si privoščimo prijetno sprostitev ob poslušanju klasične glasbe in si končno priznajmo, da smo najpomembnejši mi sami in da si moramo brez slabe vesti vzeti čas zase.
(Saša Šega Crnič)

V petek, 2. decembra, smo v Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica razglasili nagrajence literarnega natečaja Ljubim, torej sem in predstavili zbornik besedil, ki so prispela na naš naslov. Vodja projekta in prireditve je bila Mojca Plaznik Plavec.

Letošnji literarni natečaj je bil drugi po vrsti in tudi tokrat tematsko povezan z Vošnjakovo bralno značko za odrasle. Tudi tokrat so nas sodelujoči razveselili z velikim številom besedil, saj sta bili na naš naslov posredovani kar sto dve besedili triinsedemdesetih avtorjev. V tej številčnosti prispevkov komisija nikakor ni imela lahkega dela pri izboru najboljših po posameznih kategorijah. Podeljenih je bilo pet nagrad za pet različnih kategorij: poezija odraslih avtorjev, poezija mladih avtorjev, kratka zgodba za otroke in mladino mladih avtorjev, kratka zgodba za otroke in mladino odraslih avtorjev in kratka zgodba za odrasle odraslih avtorjev. Izmed izbranih besedil pa je komisija izbrala tudi najboljše besedilo natečaja.

O nagrajencih se je odločala šestčlanska komisija, in sicer: Alenka Ajd Bratkovič, Renato Bratkovič, Helena Kolar, Nina Miklavc, Orlando Uršič in Saša Šega Crnič.

V kategoriji POEZIJA MLADIH AVTORJEV je strokovna komisija kot najboljšo prepoznala pesem Brazgotina avtorice Ane Kumperger.

V kategoriji KRATKA ZGODBA ZA OTROKE IN MLADINO MLADIH AVTORJEV je komisija kot najboljše prepoznala Dnevnik negotovega dekleta avtorice Sergeje Vogrinec.

V kategoriji POEZIJA ODRASLIH AVTORJEV je komisija kot najboljšo prepoznala pesem Ljubim, torej sem avtorice Jožice Kapele.

V kategoriji KRATKA ZGODBA ZA OTROKE IN MLADINO ODRASLIH AVTORJEV je komisija kot najboljše prepoznala besedilo Komarček Pik avtorice Marinke Golob Pirc.  

V kategoriji KRATKA ZGODBA ZA ODRASLE ODRASLIH AVTORJEV je komisija kot najboljše prepoznala besedilo Ljubezen je avtorja Franja Frančiča. Hkrati je bilo to besedilo prepoznano tudi kot NAJBOLJŠE BESEDILO NATEČAJA.

Glavno nagrado v letošnji sezoni – bralnik – je prijazno prispevala založba Beletrina. Ostale knjižne nagrade so prispevale založbe  Litera, Sanje, Miš, Orfem in Lynx. Prav tako so vsi sodelujoči literarnega natečaja v dar prejeli zajeten zbornik prejetih besedil.

Nagrajena besedila so na zaključni prireditvi prebrali člani Recitatorske skupine Jelke Prosvetnega društva Anice Černejeve Makole, Ines Mohorko Germ pa nas je s čudovito pesmijo popeljala v prelep svet ljubezni.
(Tanja Jakolič)

Predavanje dr. Matjaža Grahovnika je organiziralo Zgodovinsko društvo dr. Jožeta Koropca Slovenska Bistrica v sodelovanju s knjižnico. Matjaž Grahovnik je doktor zgodovinskih znanosti. Njegovo raziskovalno področje zajema predvsem zemljiškoposestno in socialno podobo (Spodnje) Štajerske v nekdanji habsburški monarhiji v času zgodnjega novega veka (16.–18. stoletje). V zadnjem času se osredotoča na raziskave novoveškega plemstva na Slovenskem,  zlasti za ozemlje dežele Štajerske.

Na predavanju nas je popeljal skozi bogato zgodovino rodbine Herberstein, katero je raziskoval v okviru doktorskega študija.

Herberstein, družina štajerskih plemičev, ki so omenjeni že v 12. stol., so se v več panogah uveljavljali po raznih deželah ter imeli močne stike tudi z ozemljem in kulturnim razvojem Slovencev. Njihov rodni grad Herberstein je ob štajerski Bistrici pri Gleisdorfu, na ozemlju, ki je danes nemški. Na Slovenskem je bilo v njihovi posesti ali v njihovem zakupu veliko gradov in gospostev. To so bila razna posestva na Koroškem in Kranjskem. Naj omenim le nekaj najbolj poznanih gradov in sicer v Vipavi, Dornavi, na Ptuju, Piramida Maribor, Ormož, Betnava, Slivnica, Vurberg, Viltuž, Hrastovec in tudi Bistriški grad.

Med člani rodbine je pri nas najbolj poznan Žiga Herberstein, zgodovinar in diplomat, rojen v Vipavi in Karel Herberstein, ki je bil ljubljanski škof.
(Besedilo in fotografija: Patricija Breznikar)

Pa se je pričel ta prelepi čas decembrskih praznikov, ki se ga prav gotovo najbolj veselijo najmlajši. Zato smo jim delček tega vzdušja pričarali tudi v naših krajevnih knjižnicah in jim podarili predstave  KU KUC gledališča.

V Oplotnici in Poljčanah sta jih obiskala medo Edo in pingvin Pin, v Makolah pa punčka Jelka in njeni prijatelji.

Otroci so bili  navdušeni, pravljičnim junakom so pomagali pri premagovanju težav, na katere so naleteli na svojih poteh, se zabavali in na koncu veseli odhajali iz prepolnih dvoran. Veseli smo, da smo bili tudi v Knjižnici Josipa Vošnjaka delček njihovega veselja in sreče v tem čarobnem prazničnem času.

Aleksandra Repnik Merc