Medgeneracijsko povezovanje in branje v vseh življenjskih obdobjih
Pod sloganom Beremo življenje je potekalo Stepišnikovo strokovno posvetovanje 2023, ki ga je v torek, 30. maja, organizirala Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica. Posvet je v polni Viteški dvorani gradu Slovenska Bistrica potekal ob 160-letnici ustanovitve Slovenske bukvarnice in Bralnega društva pod Pohorjem.
Posveta se je udeležilo 14 vabljenih referentov iz lokalnega okolja ter referentke iz Mariborske knjižnice, kot osrednje območne knjižnice, in Knjižnice Lenart. Osrednja referentka je bila dr. Dragica Haramija.
V prvem sklopu je po uvodnem pozdravu direktorice knjižnice in župana občine Slovenska Bistrica prvi referent, Edmund Pogorevc iz Zgodovinskega društva dr. Jožeta Koropca Slovenska Bistrica, spregovoril o Lovru Stepišniku, prvem potujočem knjižničarju, ki je oral ledino na področju knjižničarstva in širjenja slovenske pisane besede v teh podpohorskih krajih. Nadaljevala je Ksenija Trs iz Mariborske knjižnice, ki je prestavila bibliobus kot shajališče vseh generacij. O delu z najmlajšimi ter o pomenu branja in srečevanja s knjigo sta skozi projekte, ki jih izvajata, predstavili delovanje Monika Pečovnik in Nina Skledar, vzgojiteljici iz Vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica. Monika Pečovnik je poudarila, da: »Bralni nahrbtnik potuje med otroki ter vključuje otroke in odrasle v široko polje sodelovanja in komunikacije skozi doživljanje otroške literature, spodbuja ljubezen do branja in družinsko branje.«
Drugi sklop je začela dr. Dragica Haramija, redna profesorica za področje književnosti na Pedagoški fakulteti in Filozofski fakulteti UM, kjer predava otroško in mladinsko književnost, družinsko pismenost in lahko branje. Svoj prispevek je razdelila na štiri področja, povezana z bralno pismenostjo. Še posebej pa je poudarila, da se: »Bralna pismenost prenaša medgeneracijsko z odraslih na otroke, zato ni zanemarljivo, kakšen odnos imamo odrasli do branja in bralne kulture.« Da pa je bralna pismenost v funkciji vseživljenjskega učenja, sta predstavili mag. Brigita Kruder in Darja Kušar z Ljudske univerze Slovenska Bistrica. O branju med srednješolci in o tem, kako zgledi vlečejo med knjižne platnice, je predavala Alenka Ajd Bratkovič, knjižničarka na Srednji šoli Slovenska Bistrica. Sabina Petek iz VDC Polž Maribor, enota Slovenska Bistrica, pa je svoj prispevek posvetila komunikacijskim oviram ranljivih skupin in osvetlila pomen lahkega branja. Le-to je namreč v veliko pomoč osebam z intelektualno oviro, starejšim, osebam z demenco, osebam po poškodbi glave, tujcem, migrantom in drugim osebam, ki teže berejo in razumejo.
V tretjem sklopu sta o projektih Zavoda za izobraževanje, šport, kulturo in turizem Ma-Kole spregovorila njegova direktorja Klara in Beno Toplak. Zavod namreč deluje od leta 2017 in v tem času je organiziral več ponavljajočih se kulturnih prireditev in dogodkov, kot so: Zimski večeri komedij, Poezija pod zvezdami, Likovni tabori, Rima Ti Štima. In prav v slednjem, Rima Ti Štima, so v projekt povabili neznane, neodkrite pesnice in pesnike ter jih zvabili na plano. Tako so nastale že tri pesniške zbirke. Iz Lenarta sta nam bibliotekarki Zdenka Krautič in Aleksandra Papež skozi projekte, ki jih izvajajo v njihovi knjižnici, predstavili pot, kako doseči vse skupine uporabnikov. Posvetovanje je s prispevkom zaključila Mojca Plaznik Plavec iz Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica, ki je predstavila bralne in bralno spodbujevalne projekte knjižnice, ki segajo na področje ozaveščanja o pomembnosti branja, bralne pismenosti in bralne kulture.
Za uspešno izvedeno strokovno posvetovanje se zahvaljujemo vsem, ki so k temu prispevali svoj del.
Za organizacijski odbor: Natalija Stegne
