ZAKLJUČNA PRIREDITEV BRALNO SPODBUJEVALNEGA PROJEKTA POLETAVCI

Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica se je med letošnjimi počitnicami že drugo leto zapored pridružila BRALNEMU PROJEKTU POLETAVCI – POLETNI BRALCI, katerega nosilka je Mestna knjižnica Ljubljana. Projekt POLETAVCI je bil v naši knjižnici zelo dobro sprejet med mladimi bralci do 12. leta starosti, prav tako pa tudi med njihovimi starši. Razveselili so se bralne spodbude, ki so jo otroci vzeli zelo resno in odgovorno. Med počitnicami so izbrali 30 dni in brali 30 minut na dan. Prebrano so zapisovali v bralni seznam, starši pa so s podpisom potrdili, da so njihovi otroci res brali.

Namen projekta je bil spodbujati branje tudi v času počitnic. Otroci so lahko brali karkoli (knjige, revije, časopise …). Pomembno je bilo, da je otrok vztrajal pri branju tako dolgo, da ga je zgodba posrkala vase in mu postala zanimiva. Ob tem pa mu je bogatila njegovo znanje, bralne navade in govor ter širila besedni zaklad in njegovo širino obzorja. Pomembno je, da so otroci s pomočjo branja v projektu sami prišli do spoznanja, da so v veščini branja napredovali in jim je le-to postalo rutina in dobra navada za vse dni v letu.

Projekt POLETAVCI je v Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica in vseh njenih enotah zaključilo 217 mladih bralcev. Za njih smo pripravili zaključno prireditev z gledališko glasbeno predstavo Miškinega Gledališča – Pesmice s podstrešja, v kateri je na zaprašenem starem podstrešju pomagal obuditi stare slovenske ljudske pesmi kar Dejan Dogaja. Prav vsi so ob gledanju predstave uživali in aktivno sodelovali. Sledilo je žrebanje glavne nagrade igre badminton, ki je razveselila Tineta Kebra. Letos je projekt v naši knjižnici zaključil tudi NajPoletavec, ki je prejel posebno priznanje in nagrado. Vsem ostalim POLETAVCEM, ki so nam izpolnjene bralne sezname vrnili, smo podelili priznanja in majice.

Projekt bomo za naše mlade bralce ponovno pripravili v naslednjih poletnih počitnicah. Vsem iskrene čestitke in pozdrav do naslednjega bralnega izziva.

Tekst in foto: Tanja Jakolič

P1P3P5P8P10P15P16

NEKAJ MORAŠ PUSTITI ZA SABO Literarni večer z Renatom Bratkovičem

Novo sezono dogodkov smo v Knjižnici Josipa Vošnjaka otvorili s srečanjem z oglaševalskim kreativcem in piscem (kot se sam imenuje), Bistričanom Renatom Bratkovičem. Povod za dogodek je bil avtorjev nedavni izid kriminalke Plavalec, ki je izšla pri založbi Litera.

Svoja dela, predvsem kratke zgodbe, je pred tem Renato Bratkovič objavljal v elektronski obliki in nikoli si ni predstavljal, da se v njem skriva tudi roman. Pisal je tudi poezijo v smislu »tega ne bom nikoli nikomur pokazal«. Je pobudnik festivala Alibi, ko so se v Tinjski Gori na domačiji Gora družili pisatelji z vseh koncev sveta in morali dobesedno čez noč napisati krvavo zgodbo na določeno temo. Že zgodaj je Renato Bratkovič spoznal, da ustvarja noir literaturo, ki jo je še najbolje definiral eden od udeležencev festivala Alibi: »… Kriminalka vzpostavlja red tam, kjer je kaos, noir pa povzroča kaos tam, kjer je red.«

Kriminalko Plavalec je Renato Bratkovič začel pisati leta 2018, idejo pa je dobil med plavanjem na dopustu v Črni Gori, ko je v mislih videl sceno plavajočega trupla in pomisli: »Kaj, če bi …?« in začel razvijati idejo, iz katere se je postopoma razvil napet kriminalni roman, saj je avtor zadevo sprva dojemal kot zgodbo. Le-ta se odvija med Mariborom in izmišljenim primorskim mestecem Berkani. Zanimivo je, da primer v sodelovanju z dvema kolegoma rešuje kriminalistka, paraplegičarka Luna Mesec, pripoved pa je pisana v prvi osebi. »Še sam sem bil presenečen, da sem sposoben napisati roman, se vživeti v žensko, in le-te sedaj bolje razumem,« pravi Renato Bratkovič. Zgodba Plavalec se je med pisanjem razvijala sproti, zapleti (pa tudi žrtve) so se vmes spreminjali. Iz romana veje empatija avtorja do svojih junakov, kar daje delu še posebej močan pečat.

Renato Bratkovič vidi Plavalca kot 8-delno serijo, natančno vidi, kje bi se epizode zaključevale in začenjale. Sam pravi, da ima bolj scenaristični stil pisanja in celoten roman ima namen preliti v scenarij. Vsaj tako dobra novica za bralce je tudi, da ima avtor nekaj prizorov že napisanih za nadaljevanje zgodbe.

Saša Šega Crnič

thumb_BRATKOVIČ_5.jpg.jpgBRATKOVIČ 2BRATKOVIČ 3BRATKOVIČ 4 

PODELITEV PREDŠOLSKE BRALNE ZNAČKE V VRTCU KRTEK V MAKOLAH

V četrtek, 23. junija, so otroci Vrtca Krtek Makole prejeli priznanja in knjižne nagrade za osvojeno predšolsko bralno značko. Povedati moramo, da so bralno značko opravili prav vsi tisti, ki zapuščajo igralnice in bodo septembra sedli v šolske klopi. Med prejemniki priznanj in nagrad pa sta bila tudi dva, ki bosta v naslednjem šolskem letu še obiskovala vrtec.

Naša knjižničarka Mojca Plaznik Plavec jih je s pravljico v verzih Juri Muri v Afriki popeljala na črni kontinent in jim podelila priznanja in nagrade. Prepričani smo, da bodo tudi v počitniškem času prebirali in poslušali pravljice ter ostali ljubitelji knjig tudi v prihodnje.

20220623 11021520220623 11023020220623 11072220220623 112059

Pisatelj se predstavi IGOR PLOHL

V knjižnici smo gostili srečanje s pisateljem Igorjem Plohlom, avtorja dobro poznanega Leva Rogija. Prireditev je potekala v sodelovanju z Borštnikovim programom socialne aktivacije Slovenska Bistrica.

Pisatelj je predstavil svojo zgodbo ali kako je začel pisati knjige. Skozi nadse zanimivo in poučno predstavitev je prikazal svojo pot od nesreče, ki ga je močno zaznamovala, pa do današnjih dni. Izdal je avtobiografijo Ne domišljaj si!, v kateri brez olepševanja prikaže življenje po nesreči, ki pa se s trdno voljo po ozdravitvi kmalu obrnilo v pozitivno, ko je ponovno, kot sam pravi »shodil«, kar prikaže v drugem delu knjige. O vseh težkih življenjskih preizkušnjah je izdal slikanice o Levu Rogiju. Poučno napisane slikanice temeljijo na njegovih lastnih izkušnjah, z njimi pa želi otrokom predstaviti in približati invalidnost. Predavanje je popestril z videi, v katerih nazorno prikaže življenje invalida, ki lahko s trdno voljo in željo po športu doseže tudi veliko več kot zdrav človek. Poudaril je moč prijateljstva, kar mu je njegovo pot do samostojnega življenja močno olajšalo ter predstavitev zaključil z mislijo »S prijatelji je vse lažje!«

Janja Pepelnak

296339487 1394845760999501 7582041999789432189 n296770198 5297056047041851 4049084098907180926 n296890162 3306838996220566 9211171042151211581 n296957473 596184775559830 8953723105567697470 n297228369 605174604302427 6562638660533935701 n

V OBJEMU STAREGA MESTNEGA JEDRA

Slovenska Bistrica je mesto polno zakladov. Čudovite stare stavbe nas na sprehodu skozi staro mestno jedro spremljajo ves čas. Nekatere obnovljene in vzdrževane, druge malo manj, tretje sploh ne.

Mesto velja za eno najstarejših mest v Sloveniji, sprva kot Gradišče, kasneje kot Bistrica, kot Slovenska Bistrica pa je bilo mesto prvič omenjeno leta 1529. Večino stavb so postavili od 18. stoletja naprej, ko se je kraj zaradi razvoja obrti in furmanstva pričelo hitro širiti.

Poznavanje zgodovine mesta, dejstev o njegovem spreminjanju, rasti, življenju v njem, je v svojem raziskovalnem delu dodobra spoznala umetnostna zgodovinarka dr. Simona Kostanjšek Brglez.  Je avtorica številnih znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov o najrazličnejših zgodovinskih in kulturnih spomenikih. V ponedeljkovem predavanju z naslovom Stavbni fond mestnega jedra Slovenske Bistrice in njegov kontekst nam je v časopisni čitalnici Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica predstavila delček svojega znanja in nas seznanila z devetimi starimi zgradbami v mestnem jedru, z njihovim nastankom, z njihovo usodo, spoznali smo njihove nekdanje in današnje lastnike, seveda pa je beseda stekla tudi o stanju teh starih zgradb, ki imajo za Slovensko Bistrico neprecenljiv pomen.

Vsekakor predavanje, ki ga je bilo vredno obiskati.
(MPP)

KOSTAJNŠEK

Podkategorije

Občina Slovenska Bistrica
Občina Slovenska Bistrica
Občina Poljčane
Občina Poljčane
Občina Oplotnica
Občina Oplotnica
Občina makole
Občina Makole
Image

KNJIŽNICA JOSIPA VOŠNJAKA SLOVENSKA BISTRICA

Trg svobode 16
2310 Slovenska Bistrica

Tel: 02 80 55 100
E-pošta: info@kjv.si

Delovni čas

Ponedeljek: 8.00–18.00
Torek:  8.00–16.00
Sreda: 10.00–18.00
Četrtek: 8.00–16.00
Petek: 8.00–18.00
Sobota: 7.00–12.00