Kako proti apatiji in dolgčasu otrok in mladostnikov

Dr. Zdenka Zalokar Divjak je doktorica psihologije, magistrica socialne psihiatrije in psihoterapevtka s področja logoterapije. Njeno osrednje poklicno zanimanje je družina ter vzgoja otrok in mladostnikov. Objavila je preko 300 znanstvenih in strokovnih člankov, 6 samostojnih knjig in več priročnikov, preko 30 let pa vodi doživljajske tabore za mladino in otroke.

Predavateljica nam je na spletnem dogodku predstavila pasti, ki jih zaznamuje sodobni čas, še posebej zdajšnji, koronski čas. Odraščanje nikakor ni lahko, saj so družbene spremembe, pričakovanja ali tekmovalnost ves čas pred nami. Zato staršem, vzgojiteljem in učiteljem vzgoja predstavlja velik izziv. Uspeh je, če življenje in okolico doživljamo stvarno in se naše ideje, vrednote ter spoznanja ujemajo z realnimi pričakovanji.

Že zelo majhni otroci tožijo, da jim je dolgčas. Sama pravi, da s tem ni nič narobe, ker samo tako lahko otrok tudi razmišlja in je s tem akter svojega prostega časa in igre. Narobe je, da so starši kreatorji otroške igre, da jo usmerjajo, predlagajo potek in zaključek igre, saj kaj kmalu takšna igra postane za otroka nezanimiva. Pogosto se tudi dogaja, da kasneje starši hodijo še enkrat v šolo, da so otroci preveč odvisni od pomoči staršev in se sami sploh ne poskušajo potruditi. Starši pa kaj hitro priskočijo na pomoč.

Poudarila je, da človek potrebuje napetost, odnos med človekom in nalogo oziroma ciljem, saj se lahko iz dolgčasa razvije apatija, v smislu zakaj bi se sploh trudil, saj je vse brez veze. Prav je tudi, da otrok pomaga pri vsakdanjih opravilih tudi doma, saj tako oblikuje svojo osebnost.

Zaključila je z mislijo, da mladi potrebujejo našo navzočnost, potrebujejo nas predvsem zato, da nas vidijo kot vzor, kot vodilo, kaj je prav in kaj narobe, da smo odrasli stabilni in smo ob tem tudi z našimi otroki. Samo tako bodo dobili pravo sporočilo, da so težave del našega življenja.

Zdenka Zalokar Divjak

Potopisno predavanje: Južna Koreja in Tajvan

Zoran Furman nas je v ponedeljek, 19. aprila, virtualno popeljal čez bogato kulturo Južne Koreje in Tajvana.

Njegovo potovanje se je pričelo v Korejski prestolnici Seoul, kjer je naletel na bogato kulturo in zahodnjaški vpliv. Svojo pot je nadaljeval proti vzhodni obali, kjer je obiskal Nacionalni park. Posebej so mu v spominu ostali zanimiva narava in intenzivne jesenske barve rastlin. Kot sam pravi, je navdušenec nad olimpijskimi igrami in iz tega razloga je obiskal Pyeongchang, kjer so potekale zimske olimpijske igra leta 2018 in se v Seoulu sprehodil po olimpijskem parku, ki je posvečen poletnim olimpijskim igram, ki jih je Seoul gostil leta 1988.

Predstavil nam je njihovo tradicionalno življenje in posebej izpostavil pisano ponudbo njihovih tržnic.

Taipe, prestolnica Tajvana, ga je presenetila s povsem drugačno kulturo in energijo, ki jo je čutil v Južni Koreji. Državi, ki sta vplivali oziroma še vplivata na to otoško državo, sta Kitajska in Japonska. Sam pravi, da je tukaj začutil Azijo. Tako v načinu življenja kot v uličnem utripu. Na otoku je obiskal še mnoge naravne znamenitosti, ki so se mu vtisnile v spomin.

Ob zanimivem predavanju in čudovitih fotografijah smo virtualno potovali tudi mi. 

Koreja in Tajvan 5 002 1024x768Koreja in Tajvan 9 002 1024x768

Otroška predstava Doktor sreča, 5. 3. 2020

Prikupni doktor Sreča, zajček z velikimi ušesi, živalim v svojem Brlogu sreče sredi gozda rad prisluhne, jim daje srčne nasvete in predpisuje nenavadne recepte za dobro voljo, prijateljstvo, srečo in ljubezen.

S svojimi velikimi ušesi takoj zasliši lisičje tarnanje, s svojim radovednim smrčkom pa takoj zavoha ježkovo slabo voljo. Ker ima veliko srce, živalim vedno z veseljem priskoči na pomoč. Doktor Sreča čarobno pozdravi vsako težavo in nas nauči, zakaj en objem na dan prežene zdravnika stran.

IMG 4874 640x480IMG 4853 640x480IMG 4837 640x480IMG 4814 640x480IMG 4807 640x480IMG 4773 640x480IMG 4760 640x480IMG 4732 640x480

Literarni pogovor s Sašo Šega Crnič

Literarni kotiček je bil tokrat posvečen 23. aprilu, svetovnemu dnevu knjige, noči knjige in hkrati 2.aprilu, mednarodnemu dnevu mladinske književnosti. Ob tej priložnosti smo k pogovoru povabili našo sodelavko, pisateljico, Sašo Šega Crnič, s katero se je pogovarjala Mojca Plaznik Plavec.

Lektorica, pisateljica, slovenistka, knjižničarka – vse to je Saša. Pisateljsko pot je pričela pred desetimi leti, njeno prvo delo je v njej zorelo skoraj 15 let, preden se je znašlo v knjigi. Napisala je pet slikanic in dva romana za odrasle.

Njeno prvo delo je bila slikanica Božičkov zaljubljeni palček, nato Buča zmagovalka, Drevesni duhec, Lovro s košem gre in zadnja slikanica je Mala miška v knjižnici.

Za odrasle je Saša napisala dve deli. Prva je Taka hecna kap, avtobiografska zgodba, v kateri opisuje lastno izkušnjo kapi v bližnjem sorodstvu. Njena zadnja knjiga je roman Spet na otoku, v katerem se kaže izrazita povezanost z naravo, saj je avtorica velik del prečudovitega otoka prehodila, svoja občutenja pa vnesla v knjigo, s čimer nam otok približa z vsemi njegovimi lepotami in skritimi kotički.

 MG 5755 1024x768 MG 5757 1024x768 MG 5762 1024x768 

 

Literarni večer z Mitjo Čandrom, 17. 2. 2020

Pisanje romana mu je predstavljalo presenečenje in hkrati osvoboditev

Tokratni gost knjižnice, Mitja Čander, nam je v izjemno pozitivnem vzdušju predstavil svoj literarni prvenec z naslovom Slepec.

Mitja Čander je esejist, urednik, pisatelj, scenarist, dramaturg in odličen šahist, ki včasih še odigra partijo šaha. Na literarnem področju je začel delovati v devetdesetih letih, ko je med drugim urejal Tribuno in Dialoge, trenutno je direktor založbe Beletrina, katere soustanovitelj in urednik je od leta 1996. Bil je programski direktor Evropske prestolnice kulture Maribor 2012. Je član Nacionalnega sveta za kulturo Republike Slovenije. O njegovem literarnem prvencu Slepec se je z njim pogovarjala Mojca Plaznik Plavec.

Mitja Čander je strasten bralec in branje ga je definiralo. Knjige so rdeča nit skozi vse njegovo življenje, saj so ga različne vsebine začarale že zelo zgodaj. Omogočale so mu participacijo že v otroštvu in mladosti. Prepričan je, da nas knjige varujejo pred barbarstvom, nam omogočajo varnost, od nas zahtevajo čas in umirjenost, ki ju posvetimo branju, navajajo nas na distanco od sveta ter nas vzporedno silijo k razmišljanju.

Slepec je roman, ki nas do konca vodi čez vzpone in padce ter nam predstavi aktualno sliko človeškega karakterja. Na humoren in kritičen način opiše človeka, ki ga želja po moči zasvoji do te mere, da postane egoist in povzpetnik. Slepec velja za prvi slovenski politični roman. Prav tako nam nudi vpogled v problematiko slepih in slabovidnih, da lažje in bolj zrelo dojamemo, s čim vse se soočajo. Z razumevanjem ene oblike drugačnosti, razmišlja Čander, morda lažje razumemo tudi vse druge. Roman je delno avtobiografski, saj je avtor v skladu z medicinsko definicijo slep, delno pa je fikcija, ki mu je omogočila, da je spoznal veliko novega. Opisuje slepoto na različnih nivojih. Na koncu romana glavni junak vendarle spregleda, vendar ni jasno, ali spregleda zares ali gre samo za halucinacijo ali so vse skupaj celo samo sanje.

Avtor nam je na koncu večera zaupal še nekaj svojih načrtov za prihodnost. Med drugim si želi izdati še kakšen roman, saj je bilo pisanje prvenca izjemna pozitivna izkušnja.

87021724 599819110574116 8194853826184871936 n 640x48086994362 539821340225113 8418444300286689280 n 640x48086970219 238833093791474 5635851236793122816 n 640x48086724324 489904581639340 6496590235126726656 n 640x48086496512 631478267424968 703580776263843840 n 640x480

Podkategorije

Občina Slovenska Bistrica
Občina Slovenska Bistrica
Občina Poljčane
Občina Poljčane
Občina Oplotnica
Občina Oplotnica
Občina makole
Občina Makole
Image

KNJIŽNICA JOSIPA VOŠNJAKA SLOVENSKA BISTRICA

Trg svobode 16
2310 Slovenska Bistrica

Tel: 02 80 55 100
E-pošta: info@kjv.si

Delovni čas

Ponedeljek: 8.00–18.00
Torek:  8.00–16.00
Sreda: 11.00–18.00
Četrtek: 8.00–16.00
Petek: 8.00–18.00
Sobota: 9.00–12.00