Prikupni doktor Sreča, zajček z velikimi ušesi, živalim v svojem Brlogu sreče sredi gozda rad prisluhne, jim daje srčne nasvete in predpisuje nenavadne recepte za dobro voljo, prijateljstvo, srečo in ljubezen.

S svojimi velikimi ušesi takoj zasliši lisičje tarnanje, s svojim radovednim smrčkom pa takoj zavoha ježkovo slabo voljo. Ker ima veliko srce, živalim vedno z veseljem priskoči na pomoč. Doktor Sreča čarobno pozdravi vsako težavo in nas nauči, zakaj en objem na dan prežene zdravnika stran.

Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica  in Društvo zeliščarjev Hermelika sta minuli petek gostila Boruta Cerkveniča, ki je predaval na temo redko uporabljanih zdravilnih rastlin. Predstavljene so bile rastline, kot so divja mačeha, črevec, trpotec, s katerimi marsikdo bije boj na vrtu, cvetlični gredici ali zelenici. Ob vseh predstavljenih rastlinah je predavatelj povedal tudi, na kaj ima določena rastlina zdravilne učinkovine in kateri deli so uporabni.  Sušeni deli rastlin se uporabljajo kot poparki in prevretki, sveže so uporabne kot dodatek v solati. Izjema je le črevec, pri katerem čaj pripravljamo iz sveže in ne sušene rastline.

Nasploh velja, da lahko zdravilne rastline s pridom uporabljamo za naše zdravje in dobro počutje, jim pa moramo vedno nameniti največjo pozornost in previdnost ter se ob kakršnemkoli pomisleku pred uporabo obrniti na strokovnjaka, ki pozna njihovo delovanje, interakcije in morebitne stranske učinke. Tako skušamo nabirati zgolj rastline, ki jih dobro poznamo.  Nabiramo jih čim dlje od onesnaženih mest, hkrati pa se strogo izogibajmo nabiranju rastlin, ki so morebiti zaščitene. Količino nabrane rastline omejimo tako, da zadostujejo za največ eno leto, saj se s časom učinkovitost zelišča izgublja.

Za konec pa še rek, ki ga vsakdo pozna: Za vsako bolezen rožʼca raste. Tako sta mislila in nas učila že teta Pehta in Kosobrin.

Pisanje romana mu je predstavljalo presenečenje in hkrati osvoboditev

Tokratni gost knjižnice, Mitja Čander, nam je v izjemno pozitivnem vzdušju predstavil svoj literarni prvenec z naslovom Slepec.

Mitja Čander je esejist, urednik, pisatelj, scenarist, dramaturg in odličen šahist, ki včasih še odigra partijo šaha. Na literarnem področju je začel delovati v devetdesetih letih, ko je med drugim urejal Tribuno in Dialoge, trenutno je direktor založbe Beletrina, katere soustanovitelj in urednik je od leta 1996. Bil je programski direktor Evropske prestolnice kulture Maribor 2012. Je član Nacionalnega sveta za kulturo Republike Slovenije. O njegovem literarnem prvencu Slepec se je z njim pogovarjala Mojca Plaznik Plavec.

Mitja Čander je strasten bralec in branje ga je definiralo. Knjige so rdeča nit skozi vse njegovo življenje, saj so ga različne vsebine začarale že zelo zgodaj. Omogočale so mu participacijo že v otroštvu in mladosti. Prepričan je, da nas knjige varujejo pred barbarstvom, nam omogočajo varnost, od nas zahtevajo čas in umirjenost, ki ju posvetimo branju, navajajo nas na distanco od sveta ter nas vzporedno silijo k razmišljanju.

Slepec je roman, ki nas do konca vodi čez vzpone in padce ter nam predstavi aktualno sliko človeškega karakterja. Na humoren in kritičen način opiše človeka, ki ga želja po moči zasvoji do te mere, da postane egoist in povzpetnik. Slepec velja za prvi slovenski politični roman. Prav tako nam nudi vpogled v problematiko slepih in slabovidnih, da lažje in bolj zrelo dojamemo, s čim vse se soočajo. Z razumevanjem ene oblike drugačnosti, razmišlja Čander, morda lažje razumemo tudi vse druge. Roman je delno avtobiografski, saj je avtor v skladu z medicinsko definicijo slep, delno pa je fikcija, ki mu je omogočila, da je spoznal veliko novega. Opisuje slepoto na različnih nivojih. Na koncu romana glavni junak vendarle spregleda, vendar ni jasno, ali spregleda zares ali gre samo za halucinacijo ali so vse skupaj celo samo sanje.

Avtor nam je na koncu večera zaupal še nekaj svojih načrtov za prihodnost. Med drugim si želi izdati še kakšen roman, saj je bilo pisanje prvenca izjemna pozitivna izkušnja.